Kako na rezultat volitev vpliva volilna udeležba – primer 2. kroga predsedniških volitev 2022
Če je bila v prvem krogu predsedniških volitev glavna neznanka, kako bo delovalo taktično glasovanje, je v drugem krogu glavna neznanka, kako lahko na rezultat vpliva volilna udeležba. O delovanju volilne udeležbe obstaja nekaj prej opažanj kot zakonitosti. Dejansko o volilni udeležbi – enemu ključnih indikatorju o delovanju družbe dejansko vemo bolj malo.
Z vidika anketne analitike je vprašanje o vplivu udeležbe na rezultat težko vprašanje – vendar, glede na to, da na VALICONu vse mnenjske raziskave izvajamo izključno na naših spletnih panelih, to sedaj sploh ni tako nemogoče. Kje je trik? Za vsakega sodelujočega v panelu smo na podlagi odgovorov na vprašanja o udeležbi in glede na preteklo glasovanje izračunali verjetnost udeležbe. Glede na to, da smo v supervolilnem letu, smo letos ta vprašanja postavljali res velikokrat.
V zadnjih dneh pred drugim krogom predsedniških volitev smo izvedli klasično anketo o volilnih namerah, ki vključuje vprašanja o preferenci, najbližji preferenci med tistimi, ki preference nimajo, ter seveda o verjetnosti udeležbe. S kombinacijo zadnjega in izračunane verjetnostji udeležbe, smo prišli za vsakega anketiranega do zvezne spremenljivke, ki nam pove, kako verjetno se bodo anketirani udeležili volitev. To nam omogoča simulacijo, kakšne so volilne preference pri kateremkoli deležu najverjetnejših udeležencev volitev – kar je dober približek za volilno udeležbo.
Tako pridemo do zgornjega grafa. Mimogrede, ne spomnim se, kdaj se za en sam graf pokuril več kot deset dni časa 🙂 Recimo, da je to investicija v boljše razumevanje volilne udeležbe.
Rezultat pri 50% prikazuje volilne preference med 50% anketiranih z najvišjo verjetnostjo udeležbe. Interval zaupanja pri tako velikem vzorcu je +-3%, kar pomeni, da kandidatka Nataša Pirc Musar pri udeležbi do 70% dobi večino glasov ne glede na to, kako se odločijo neopredeljeni (povsod, kjer je njen rezultat večji ali enak 53%). Praktično pri vseh stopnjah udeležbe se ohranja razlika 10 odstotnih točk.
To sicer ni v skladu z dosedanjimi prepričanji, da so pri nižji volilni udeležbi rezultati “desnih” kandidatov boljši. Vsaj v primeru predsedniških volitev (to analizo smo naredili prvič) se (lahko) začne pridobivanje bolj ugodnega rezultata za “desne” nad volilno udeležbo 50% – in to predvsem s prepričevanjem neopredeljenih. Ena od možnih razlag je dejstvo, da je volilna udeležba najbolj zanesljiva med (naj)starejšimi volivci, ki pa tradicionalno volijo bolj levo kot desno.
Teza, da ima Anže Logar realne možnosti za zmago ob nižji udeležbi vzdrži le v primeru, če bi levo od sredine prišlo do večjega osipa v volilni udeležbi zaradi razloga, ki bi veljal le pri teh volivcih. Tak primer bi lahko bil osip udeležbe med volivci, ki bi Natašo Pirc Musar podprli taktično, torej da ne zmaga njen protikandidat, in bi na dan volitev presodili, da je njena zmaga zagotovljena ter se zato ne udeležili volitev. Tak pojav smo zabeležili leta 2015 na referendumu o Družinskem zakoniku. Tega elementa “taktičnega” glasovanja / udeležbe na sam dan volitev ta analiza ne vključuje. Vsekakor bodo nedeljski rezultati zanimivi.
Drugi graf prikazuje volilno napoved – torej rezultat brez neopredeljenih. Pri najverjetnejši volilni udeležbi 50% vidimo tudi volilno napoved.
Zanimivost je največji razkorak med kandidatoma v prid Nataše Pirc Musar med prvih 10% volivcev glede na verjetnost udeležbe. V tej prvi najbolj verjetni skupini so namreč tudi tisti, ki so že predčasno glasovali – takih je bilo 4%. Odkar spremljamo volitve z metodologijo “post-poll” vemo, da gre pri predčasnih glasovalcih za bolj leve volilce, kar se je potrdilo tudi tokrat.
Zenel... pollboy 